(zapisano po spominih nekega četrtkovega večera)

Bil je četrtek, skoraj kot vsak drug – ampak, ta je bil rahlo drugačen.

Pecala sva se tri leta, vse od prvega dne, ko sva se spoznala v Ortu. Sem in tja sva tja na plano spustila notranji ogenj, a nobeden od naju s tem ni mogel biti zadovoljen. Občasni spopadi najinih ljubezenskih demonov, običajno po žuranju, v avtu ali na ulici, so bili za oba preveč najstniški, časa, da bi se vsa razpaljena odvlekla do motela pa enostavno nikoli ni bilo dovolj – raje sva vsako minuto temeljito izkoristila. Vedno sva odigrala isti scenarij in vsakič je bilo kot prvič – ‘Hej, mala, kako si, ustne ti žarijo, tvoje oči mi kradejo misli‘; ‘Hej, spet ti, vztrajen in pozoren, mene pa tvoje hladne oči vzburjajo’ …

Mežiki, zakamuflirani v pogovor, verbalni manevri in merjenja moči, nabreklost njenega in mojega mednožja in divji pulz telesa, ko sva enostavno pustila cel svet za seboj in se odpeljala v najbližjo zakotno ulica. Vsakič je eden od naju zajokal, ko sva si v divjem blitzkriegu prisvajala strast, se zvijala na sedežih avtomobila, lezla po njem in ga vedno znova od znotraj obdala z vročo soparo. V soju kandelabrov ali pod krinko noči ob samotnem jezeru sva hlastala eden po drugem, preučevala meje možnega in s spretnostjo vrhunskih plesalcev odplesala divji seksualni tango. Potem sva v mesečini, ako nama je bila podarjena, sanjarila o trenutkih in se medila v nežnostih, ki so se mehko pretapljale v novi dan. S prvimi žarki svetlobe sva se blaženo utrujena poslavljala dolge minute.

Tokrat … je bilo drugače. Poklicala je, kot dogovorjeno, nekaj minut pred osmo, in rekla: ‘Šel je, pridi, trening ima do desetih‘ … ‘Ravno prav‘, sem pomislil, saj sem bil tik za vogalom. Na vhodu v blok sem srečal nek znan obraz, tipa, rahlo večjega od mene; ni pozdravil, jaz pa tudi ne. V nekaj korakih sem bil pred vrati, še zadnji pogled skozi okno bloka – tip je ravno sedel v avto.

Vrata so se odprla in pričakal me je nežen in nasmejan renesančno bledikav obraz, obdan v žareče kodrčke, z velikimi, srečno nasmejanimi očmi in kot melona sočnimi ustnicami, rahlo našobljenimi; prav tako veselo sta delovali jedri dojki kakega meterosemdeset visokega dekleta, ki sta salutirali pod oprijeto gladko črno majčko z radodarnim izrezom. In še nekaj me je pozdravilo – pod tankimi črnimi hlačami sem slutil njeno požiralko mojega telesa, kot da bi me na ves glas vabila na divji ples. Vstopil sem v neznano stanovanje in v nekaj trenutkih shranil zemljevid, z vsemi izhodi in odprtinami vred – kot lovec na novem terenu. ‘Kaj, ti, si pa …‘ je začela, ko sem jo že držal z eno roko za bok, z drugo pa razgalil njen ranljivi vrat ter ji s palcem zaustavil besede. Pogledal sem jo v oči, kot lačna zver, da mi je lahko v enaki meri vrnila le z nežnim, od čakanja zmehčanim poljubom. Telesi sta se kot po inerciji pomaknili za tri korake nazaj, prislonila sva se na omarico in namesto z usti tokrat govorila z rokami. ‘Všeč so mi tvoje obline‘, so ji pravili močni prijemi, ko so mehčali njeno čvrsto in lepo telo. ‘Ohhh…‘ je v mojih dotikih predlo njeno telo, ki je na vse pretege razglašalo neskončno vdanost. Hlače so zdrsnile za nadstropje nižje, vendar ne povsem v pritličje, in spretna roka jo je zavrtela na mestu.

Majčka je izginila in poljubi po hrbtu so jo negovali za vse trenutke, ko sva bila narazen. Samodejno se je z rokami uprla v steno, sopla v pričakovanju, ko sem ji z orožjem strasti zarezal med ritnici, povsem do dna, in ji v trenutku tam nekje med stegni podaril vso naslado tega sveta. Upirala se je v obe smeri, pribijala sva kot dve ljubezenski zveri; hlipala je in se predajala, ko sem z močno roko krotil njene dolge kodre in ji določal manevrski prostor, z drugo pa grabil njeno zadnjico, da mi ni razbila telesa v predelu dimelj. Komaj sva se zadržala, da nisva kolabirala kot dve kladi na tla v hodniku. Opotekla sva se na kavč in tam nadaljevala, kar je bilo dvema ljubimcema nadaljevati potrebno. Pretaknila sva telesi eden drugemu, se prevračala v najbolj nemogoče figure in povsem pozabila na čas. Eden drugemu sva se zaljubljala v ustnice, topila duši v očeh in si z ljubezenskimi sokovi natirala telesi.

‘O, joj, je že deset čez …‘ je rekla, ko je bežno preverila časometer, in adrenalin mi je pribilo do plafona. Pa ne, da bom sedaj moral slučajno še koga srečati, še en pretep zaradi ženske in še enkrat butasti izgovori pred vsemi, ki me bodo spraševali, zakaj ravno jaz vedno zaidem v težave. V pol minute sva na izmučeni telesi navlekla cunje in se prav na hitro prestavila na hodnik – tja, kjer se je vse začelo. Močan poljub, brez slovesa, in nenadno ščemenje v obeh središčih telesne naslade – namesto, da bi me pognala proti vratom, mi je odmontirala pas in hlače ter se sama obrnila proti steni.

Adrenalinska pohota je začela jemati svoj davek, ko sva se še enkrat pognala v divji bal – tokrat nisva podirala stene, sva pa zato na vso moč kaznovala drugo omaro in vhodna vrata, razmetala cel hodnik, se pri tem postavljala na glavo in ponovno povsem pozabila na tisto, česar nisva imela: čas. Silno drgetanje obeh teles naju je predramilo iz opojne adrenalinske zamaknjenosti in v nekaj trenutkih sva dala reči na svoje mesto. Lase v čop, zapela sva pas, pobrala sva reči, ki so padle z omare in si namenila še utrujen objem. Stopil sem skozi vrata in zaslišal korake na stopnišču. V slovo mi je poljubila dlan, jaz pa sem ji pobožal lice. ‘Zvečer v ortu?‘ je vprašala. ‘Mogoče …‘

Na vhodu v blok sem srečal starejšo gospo in s polnimi jadri stopil v soparen junijski večer. Prve drobne kaplje so mi božale nasmeh na licih.

(zapisano po spominih neke petkove noči)

Igrava se, obrnjena eden proti drugemu. Soparen poletni večer nama osvetljujejo svečke - skoraj prazen prostor zaliva glasba. V odprtem oknu vetrič miglja zaveso, vročine ne odstre.

Gledam te v oči - igrava se z besedami, vsak lahko izreče po pet stavkov hkrati.

Napol si zleknjena v črnem usnjenem fotelju. Z nekoliko razkrečenimi nogami mi v rdeči, skoraj prosojni obleki določaš polje vidnega – svojo muco mi nagajivo skrivaš. Videl sem te, ko si se oblačila – in videl sem, kje so ostale hlačke … Takrat sem se ti od zadaj zakopal v vrat in šepetaje določil: “Nova pravila igre v fotelju. Ne dotikava se. Vsak lahko izreče pet stavkov hkrati. Kdor izgubi, je naslednji suženj.”

Dlani imaš položene na mehko usnje, glavo nekoliko nagnjeno – nagajivo vdano opazuješ moje ustnice, tvoje telo mami k ugibanjem. Pripravljena si pogoltniti moje prve besede in se ob njih naslajati. Čakaš …

Jemljem si čas, s pogledom te božam po prsih in gladim po trebuhu. Vračaš mi s priprtim pogledom, slutim ga v polmraku – bojevnik je prišel po plen in opazujejo ga … Moje hotenje spregovori: “Črna maska čez oči.” Poslušno jih zapreš. “Nežno božanje, začnem pri ramenih. Mehčanje z mehkobo dotikov.”

Na ustih se ti poigra nežen nasmešek, kot navihan vetrič na jutranji morski gladini.

Zaželim si z dotiki sejati nežnosti na dojke in trebušček. Tako lepo je počasi drseti z blazinicami prstov po koži, se poigravati v dolinicah in na hribčkih in sprehajati svoje sladke misli po tebi, polju moje božanske erotike. Tokrat igrava predigro z besedami, z njimi tkeva strast in si dajeva oblast. Sediva vsak na svojem otočku, sladkava se z domišljijo in eden drugemu prepuščava vajeti.

Ustnice se ti nalahno premikajo, v njih te začenja ščemeti. Kakor, da bi v njih lahko začutil utrip srca, če bi jim prisesal poljubil. V tonu slasti, z zavestno igravostjo in dekliško spogledljivo nadaljuješ začeto: “Skrijem se ti v dlani. Začutim utrip. Srkam te, ti pa me lahko samo gledaš. Ne predam se ti takoj …” Premakneš se, da ti z ramena spolzi tanka naramnica – čisto nalahno se obleka premakne in izza zgornjega roba skoraj pogleda lepa dojka. Skoraj, saj je bradavička še zmeraj zakrita, a nič manj opazna – slastna borovnička moli proti meni in krivi moje polje zaznave, okoli nje se začenjajo vrtinčiti moji pogledi in buriti strasti. Odpreš oči in me gledaš kot lačna, telesa lačna mačka.

Vzburi me misel na voljnost tvojih dojk, na polzenje z jezikom okoli bradavičk in na užitkarjenje, ko pretaknem vse najbolj občutljive končiče dišeče kože. Od gležnjev, kjer kraljuje zaupanje, nadaljujem pod koleni, v najbolj nevarnem predelu, od koder me pot slasti vodi naokoli po stegnih spredaj in nazaj na zadnjico … Hipno te ugriznem in nadaljujem tja, kjer se dolinici pod trebuhom stekata okoli tvojega dišečega hribčka. S strašno naslado ti takrat rad zasajam poljube in razburjam kožo, da nemo predeš in od užitka dreveniš v mojih rokah. Vsakič znova se z usti za trenutek bližje primaknem navlaženi šepetavki, iz katere me kliče strast. Ko nadaljujem čez boke, se kmalu znajdem nekje pod dojkami, v tistem slastnem predelu, od koder lahko planem z vso vnemo na papilonke; zapodim se naravnost v tvoje razgrete prsi.

»Razprta stegna,« slišim odločen glas iz svojih ust, pospremim ga s priprtim pogledom napetega bojevnika. Negibno te gledam v oči, s kotičkom pogleda opazim, da v stegnih začutiš strasten krč. »Močan prijem za boke … in jezik, položen v mehko, sočno špranjo …« Glas mi vztrepeta, ko me prehitiš in počasi zmigaš z boki. Le ugibam lahko, kaj se ti dogaja – zagotovo nekaj sočnega in razburljivega, prepričan sem, da je povezano z občutkom izpolnjenosti med stegni, katerega sedaj zagotovo že tako zelo pogrešaš. Z rokami privzdigneš rob krila in mi razkriješ svoje sočno kraljestvo.

Lepa je, vhod v telo vilinke, v katerem sem že tolikokrat poiskal naslado življenja. V misli se mi pomešajo prizori minulih doživetij – adrenalin mi požene film o tem, kako čudovito se je ljubiti s tabo vedno znova in spet. Ko se lahko vzpenjam nad teboj kot slavolok telesne ljubezni in ko mi jemlješ svobodo s svojim telesom. Obdelujeva abecedo in slovnico telesnega in čutnega, si izmišljava nova pravila in jih sproti kršiva – z enako strastjo te v temni ulici sredi Pariza na hitro pritisnem ob steno, ali pa ti na obali največjega morja vso noč dajem zavetje telesa in duha; kakor si te na najbolj preprost ali silovit način jemljem ponovno vsakič, ko se zahočeva.

Napetost med lastnimi stegni postaja neznosna, a nočem kot pes prekršiti pravil in odpeti pasu, da se poženem v vrelec tvoje strasti. Obrzdam se, telo se mi napenja v polkrčih, v mislih mi vihar premetava čustva, ideje in spomine. Roka ti nagajivo zdrsne med noge, tja, kjer ti vrejo neskončne strasti za nastajajočo noč. S pogledom in dejanji me provociraš, igraš se in krožiš po njej, oči polagaš na moje telo, ko ti strast brsti ustnice in s pogledom zasanjano plavaš zdaj v meni, potem v domišljiji erotične slasti. »Z jezikom ti divje obdelam vrat in uho, medtem se silovito združiva v telesih,« opišem svoje hotenje s stopnjevano občutljivostjo glasu.

Telo se ti nenadoma rahlo usloči v krču, vzdrgetaš; opazujem te, ko nekje v ledjih začnem čutiti verižno eksplozijo. Zaprem oči in si zaželim. Čutim.

Med drgetanjem začneš tiho in počasi, z dolgimi premori med besedami, šepetati: »Te igre … je konec. Zmagala sem in … zato jaz postavljam nova pravila. Samo en stavek je …« rečeš s trepetajočim glasom, da se počutim kot mornar v pobesnelem viharju.

Napeto ugibam, kaj boš izrekla – boš moja sužnja, bom jaz gospodar tvojega telesa? Bova naslednjo igro odigrala molče, morda z zavezanimi rokami ali pa na balkonu? Se bova v strasti pognala gola čez vse stanovanje in se ljubila prav na vsakem kosu pohištva, ki ga premoreva? Kako bova kradla noč?!

Prst, s katerim si še nedavno drgetala med gričk naslade, privzdigneš k svojim ustom in ga daš med zobe. Zapeljivo si ga oblizneš, sočne ustnice ga obdajajo in počasi sesljajo členke; zagrizeš v dlan, da me opomniš, kako divje se ljubiva v gluhih nočeh. Z očmi me zapeljuješ, kakor da bi želela potrditi zmago. Opazujem te nekaj sekund, v meni se ponovno prebuja napetost vsega vesolja.

Pripreš oči in se zahihitaš.

»Počakaj me v spalnici …«